Sindikat gostinstva in turizma

Pasica
Switch to English
 
  • Povečaj velikost teksta
  • Privzeta velikost teksta
  • Zmanjšaj velikost teksta

Kazalniki dohodka in revščine, Slovenija, 2011

E-pošta natisni
Statisčni Urad RS objavlja, da je stopnja tveganja revščine v letu 2011 znašala 13,6 %, to je za 0,9 odstotne točke več kot leto prej. Mesečni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo se je zvišal s 587 EUR na 600 EUR.
SURS, 28. junij 2012, Prva objava

V letu 2011 živelo pod pragom revščine 13,6 % oseb

Po podatkih iz Raziskovanja o dohodkih in življenjskih pogojih (SILC) za leto 2011 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 13,6-odstotna. To pomeni, da je v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo 13,6 % ali približno 273 000 oseb.

Glede na leto 2010 se je stopnja tveganja revščine zvišala z 12,7 % na 13,6 %. Prag tveganja revščine se je zvišal za 13 EUR na mesec.

Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je znašal 7.199 EUR; razpoložljivi neto dohodek oseb, ki so živele pod pragom revščine, je bil torej nižji od 600 EUR na ekvivalentno odraslo osebo na mesec. Štiričlanska družina z dvema odraslima in z dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, je morala imeti v letu 2011 vsaj 1.260 EUR razpoložljivega neto dohodka na mesec, da je bila nad pragom revščine, dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa je moralo imeti vsaj 900 EUR na mesec.

Skupine prebivalcev pod pragom revščine

Podatki o stopnjah tveganja revščine različnih socialno-ekonomskih kategorij oseb in gospodinjstev kažejo, da so bila v najslabšem položaju gospodinjstva brez delovno aktivnih članov (39,9 % oseb pod pragom revščine), še posebej tista z vzdrževanimi otroki (74,5 %). Glede na tip gospodinjstva so bila v najslabšem položaju enočlanska (40,0 %) in enostarševska gospodinjstva (30,8 %) ter pari s tremi ali več otroki (18,2 %). Glede na najpogostejši status aktivnosti v letu pred anketiranjem so bile v najslabšem položaju brezposelne osebe, ne glede na spol (44,6 %), za njimi pa upokojene ženske (22,3 %) in druge neaktivne ženske (18,9 %). Stopnja tveganja revščine je bila visoka tudi za ženske, starejše od 64 let (27,8 %), in najemnike stanovanj (29,8 %).

Po pričakovanjih je bila stopnja tveganja revščine najnižja v delovno intenzivnih gospodinjstvih, tj. v takih, v katerih so bili vsi odrasli člani delovno aktivni (3,9 %), in pri delovno aktivnih osebah (6,0 %).

Socialni transferji še vedno znižujejo revščino

Če v dohodek ne bi šteli socialnih transferjev (družinskih in socialnih prejemkov), bi se stopnja tveganja revščine skoraj podvojila in bi znašala 24,2 %, pri osebah, starejših od 64 let, pa 32,7 %. Če bi od dohodka odšteli še pokojnine, bi se stopnja tveganja revščine še zvišala, in sicer na 40,2 %. Višja bi bila pri vseh starostnih skupinah, najvišja pa pri osebah, starejših od 64 let; pri teh bi se, skladno s pričakovanji, povzpela na 89,1 %. Ti podatki kažejo, da so vse oblike socialnih transferjev, vključno s pokojninami, v Sloveniji še vedno pomemben dejavnik zniževanja revščine.

Neenakost porazdelitve dohodka nespremenjena

V letu 2011 je vrednost Ginijevega količnika glede na leto prej ostala enaka, vrednost razmerja kvintilnih razredov se je zvišala za 0,1 odstotne točke. Glede na skoraj enaki vrednosti obeh kazalnikov lahko sklepamo, da je porazdelitev dohodka v letu 2011 ostala na ravni iz leta 2010.

Materialna prikrajšanost nekoliko višja

Materialno prikrajšane so osebe, ki živijo v gospodinjstvu, ki izkazuje pomanjkanje vsaj treh ali štirih od devetih elementov materialne prikrajšanosti, ki je posledica omejenih finančnih virov gospodinjstva. Stopnja materialne prikrajšanosti za najmanj tri od devetih elementov materialne prikrajšanosti je v letu 2011 znašala 17,2 % ali za 1,4 odstotne točke več kot leto prej. Prikrajšanih je bilo 42,1 % oseb pod pragom tveganja revščine in 13,3 % oseb nad tem pragom. Stopnja materialne prikrajšanosti za najmanj štiri od devetih elementov materialne prikrajšanosti je v letu 2011 znašala 6,1 % ali za 0,2 odstotne točke več kot leto prej. Prikrajšanih je bilo 19,6 % oseb pod pragom tveganja revščine in 4,0 % oseb nad tem pragom.

Nižja prenaseljenost stanovanj zaradi spremenjene metodologije izračuna

Stopnja prenaseljenosti stanovanja je kazalnik, ki pove, kolikšen je delež oseb, ki živijo v stanovanjih s premajhnim številom sob glede na število članov gospodinjstva. V letu 2011 je ta stopnja znašala 17,1 %; to pomeni, da je v prenaseljenih stanovanjih živelo 17,1 % oseb. Glede na leto 2010 se je stopnja prenaseljenosti stanovanja znižala za 17,8 odstotne točke, ker se od leta 2011 dalje med sobe šteje tudi kuhinja, če meri vsaj 6 m2 in jo gospodinjstvo uporablja tudi kot jedilnico, dnevno sobo, delovno sobo, ipd. 

Stopnja prenaseljenosti stanovanja je bila višja pri mladoletnih otrocih (23,4 %), nižja pa pri osebah, starejših od 64 let (5,7 %). Med osebami pod pragom tveganja revščine jih je 26,4 % živelo v prenaseljenih stanovanjih, med osebami nad tem pragom pa jih je v prenaseljenih stanovanjih živelo 15,6 %. Osebe pod pragom tveganja revščine, ki so živele v prenaseljenih stanovanjih, so predstavljale 3,6 % vseh oseb v gospodinjstvih, osebe nad tem pragom, ki so živele v prenaseljenih stanovanjih, pa 13,5 % vseh oseb v gospodinjstvih.


Metodološko opozorilo

Vir za izračun stopnje tveganja revščine in drugih kazalnikov za leto 2011 so bili podatki iz Raziskovanja o dohodkih in življenjskih pogojih (SILC) za leto 2011, ki je bilo izvedeno na podlagi podatkov, pridobljenih z Anketo o življenjskih pogojih v letu 2011 (leto izvedbe SILC), in administrativnih ter registrskih podatkov za leto 2010 (referenčno leto za dohodek).

Stopnja prenaseljenosti stanovanja je kazalnik, ki pove, kolikšen je delež oseb, ki živijo v stanovanjih s premajhnim številom sob glede na število članov gospodinjstva. Pogoj, da je stanovanje prenaseljeno, je, da nima vsaj ene sobe na gospodinjstvo in hkrati še ene sobe za vsak par, ene sobe za vsako polnoletno samsko osebo, ene sobe za dva otroka istega spola, stara od 12 do 17 let, ene sobe za vsakega otroka različnega spola, starega od 12 do 17 let, in ene sobe za 2 otroka, mlajša od 12 let. Z raziskovanjem SILC za leto 2011 se je spremenila metodologija izračuna tega kazalnika. Do leta 2010 se kuhinja ni štela za sobo, od leta 2011 dalje se med sobe šteje tudi kuhinja, če meri vsaj 6 m2 in jo gospodinjstvo uporablja tudi kot jedilnico, dnevno sobo, delovno sobo, ipd.

Podrobnejši podatki bodo objavljeni v podatkovnem portalu SI-STAT, najpozneje do 31. 12. 2012.

Končni podatki za leto 2011 bodo objavljeni najpozneje do 31. 12. 2013.

Avtorica:
Stanka Intihar


Povezava do celotne vsebine novice:

© Statistični urad Republike Slovenije - http://www.stat.si
Uporaba in objava podatkov je dovoljena le z navedbo vira.
Zadnjič posodobljeno ( 28.06.2012 ob 11:39 )  

Včlani se

banner sindikalne pocitnice

Sindikalne liste