Posted on Posted in Uncategorized

Kako se s pomanjkanjem delavk in delavcev soočajo podjetja pri nas? Kaj o tem pravijo sindikalisti? Je to zanje priložnost, da dosežejo kaj več, kje so vzroki za takšno pomanjkanje in kako se ga delodajalci v dejavnostih, kjer imajo organizirano članstvo, lotevajo?

Gostinstvo in turizem: Zaprtje je razmere le še poslabšalo

Kronično pomanjkanje kadrov, predvsem domačih, zaznavajo že več let tudi v eni od dejavnosti, ki je ostala v času izbruha novega koronavirusa zaprta najdlje. In to je problem še povečalo. Generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije (Sgit) Breda Črnčec pravi, da je epidemija in dvakratno zaprtje, ki je zanje trajalo kar osem mesecev, panogi povzročilo zelo veliko poslovne škode in škode, kar zadeva delavke in delavce, nove zaposlitve in ohranitev kadra. »Sedaj se namreč spopadamo že s pomanjkanjem tuje delovne sile iz bivših jugoslovanskih republik. To se nam na določen način maščuje, saj so bili ti delavci ob razglasitvi epidemije in zaprtju panoge prvi, ki so dobili odpoved delovnega razmerja na različne, tudi sporne načine,« pravi naša sogovornica.

Dodaja, da se pojavlja tudi zelo velika fluktuacija kadra, predvsem tujih delavcev, saj nekateri že po nekaj mesecih, nezadovoljni z delovnimi pogoji in plačo, iščejo svojo priložnost drugje, tudi prek meje.
Katerih kadrov pa najbolj primanjkuje? »Največ nam manjka kvalificiranih natakarjev, kuharjev, kuhinjskih pomočnikov, receptorjev, čistilk in sobaric in v manjšem številu tudi drugih poklicev. Ob tem moramo izpostaviti, da po nekaterih navedenih kadrih povprašujejo tudi delodajalci iz drugih dejavnosti (npr. za kuharje v šolah, vrtcih, bolnišnicah),« pravi Breda Črnčec.

Kakšni so razlogi za tako stanje? »Eden od vzrokov je, da med zaposlenimi še vedno vlada negotovost, kakšna bo prihodnost te panoge, in da se obstoječi kader še vedno prezaposluje v druge storitvene dejavnosti, z boljšimi delovnimi pogoji in boljšim plačilom za delo. Na razloge, da nimamo kadra, smo v Sgitu opozarjali že leta pred epidemijo in opozarjamo tudi zdaj, ko se še vedno spopadamo z novim koronavirusom in njegovimi različicami.« Njeno sporočilo je jasno: »Ti poklici so razvrednoteni, niso cenjeni, niso spoštovani in delavci za svoje delo niso ustrezno plačani!« Ob tem opozori še na problem deregulacije osnovnih poklicev v gostinstvu in turizmu: »Če izpostavim poklic natakarja, ki ga danes lahko opravlja vsak, tudi brez ustrezne strokovne izobrazbe, pušča za seboj posledice, da pada kakovost opravljanja storitev in povzroča nezadovoljstvo gostov. Da ne govorim o delavcih, ki sploh ne razumejo in ne govorijo slovensko

Delo in zasebno življenje je težko usklajevati

Pomemben razlog, da v dejavnosti primanjkuje delavk in delavcev, so še težki delovni pogoji in narava dela ‒ delo čez vikende, kopičenje številnih presežnih ur, ki jih zaposleni zaradi pomanjkanja kadra praviloma niti ne morejo koristiti, izmensko in nočno delo, nenehne kršitve počitkov. »Delavec tudi nikoli ne ve, kako bo delal, urniki se spreminjajo tudi dnevno, predvsem zaradi pomanjkanja kadra. To pomeni, da delavci ne morejo uskladiti poklicnega življenja z zasebnim, kar je posebej velik problem pri mladih in zaposlenih z družinskimi obveznostmi,« še pravi naša sogovornica. Zadnji dve leti so se razmere še zaostrile, v gostinstvu so postale še bolj težke in naporne. Ker je potrebno izvajanje različnih ukrepov in preverjanje PCT potrdil gostov, so zaposleni nemalokrat tarča verbalnega in celo fizičnega nasilja. »Ker so bili v času zaprtja dejavnosti ti delavci (z odlokom vlade) primorani ostati na čakanju na delo doma, in to zgolj z 80 odstotki nadomestila plače, so se številni za preživetje prezaposlili v druge storitvene dejavnosti. Vlada in odgovorni ministri niso želeli razumeti, kakšne posledice bodo njihove odločitve pustile na ljudeh,« je jasna naša sogovornica. »Plače so vendarle ključne za preživetje slehernega delavca,« poudarja.

Pri tem pa zaradi neposluha delodajalcev nastopa nov problem: »Kljub vsakoletnim pogajanjem za dvig plač delodajalska stran ne pristaja na spremembe za izboljšanje obstoječega plačnega modela ali pripravo novega. Tako v kolektivni pogodbi dejavnosti še vedno ostajamo pri najnižjih osnovnih plačah, kjer minimalna plača zgolj za 30 evrov bruto razlike posega že v sedmi tarifni razred.« To je po njenem ironija, saj konkurence v turizmu ni mogoče graditi na zaposlenih, ki ustvarjajo uspešne zgodbe in prispevajo pomemben delež k dobičku, a za svoje delo niso dostojno plačani.
Kako pa se delodajalci soočajo s tem? »Tako, da izkoriščajo obstoječe delavce, ko en delavec dela tudi za dva ali več zaposlenih. Tako, da nastane več tisoč oddelanih presežnih ur, ki jih delavci večinoma ne izkoristijo, temveč dobijo izplačane, ali pa še to ne. Tako, da delavce, ki jih pridobijo na novo, boljše plačajo, kot so plačani obstoječi delavke in delavci,« pojasni Breda Črnčec. Delavce zaposlujejo tako za določen kot za nedoločen čas. »Je pa v tej panogi tudi veliko sezonskega dela. Delavce zaposlujejo zgolj za določeno obdobje treh ali petih mesecev na leto, kar pa jim ne prinaša nikakršne socialne varnosti po prenehanju zaposlitve. Pogodbe o zaposlitvi se sklepajo tudi za skrajšan delovni čas, kjer pa delavci delajo dlje, kot imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Delo sklepajo delodajalci tudi prek podjemnih pogodb, zaradi manka delavcev pa pogosto aktivirajo tudi že upokojene sodelavce in študente,« opiše naša sogovornica delodajalske prakse.

Združeni dosežemo več

Je mogoče s sindikalnim bojem doseči kaj več? Breda Črnčec razmišlja: »Opažamo, da je toleranca in strpnost zaposlenih še vedno neverjetno velika. Vendar pri tem govorimo o generaciji, ki se počasi upokojuje. O generaciji, ki je pripadna, lojalna in lahko bi rekla ‘ponižna’ ter strpna. Medtem ko je generacija, ki se sedaj zaposluje, bistveno drugačna, bolj individualistična ter tudi karierno usmerjena. Žal pa je tudi pristop k sindikalni organiziranosti za večino njih še nezanimiv, zato nas na tem področju čaka še veliko dela

V letošnjem letu so se na sindikatu že izpostavili z nasprotovanjem (raz)prodaji glavnih slovenskih turističnih biserov madžarskemu skladu, v nadaljevanju pa jih čakajo tudi pogajanja za dvig plač, pogajanja za višino regresa za letni dopust za leto 2022, konec leta se izteče tudi kolektivna pogodba dejavnosti. »Za dosego zastavljenih ciljev pa ni izključen niti protest ali organiziranje stavke,« še poudari Breda Črnčec.