Breda Črnčec je izkušena sindikalistka, ki se je kalila v mnogih sindikalnih akcijah.

Mi smo ji slab mesec po prevzemu funkcije generalne sekretarke Sindikata gostinstva in turizma Slovenije (GIT) v novi številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, zastavili nekaj vprašanj. Njeni odgovori pričajo, da v dejavnosti gostinstva in turizma vidi veliko težav pa tudi rešitev.

Turizem in gostinstvo sta v vzponu, dobički so veliki, je čas za več pravic zaposlenih v dejavnosti? Se to odraža v socialnem dialogu? Kaj pričakuje članstvo? Je čas za bolj radikalne sindikalne akcije?

Podatki kažejo, da se iz leta v leto povečujejo obiski gostov in da panoga gostinstva in turizma dosega zelo dobre rezultate. Za letošnje leto so napovedi še boljše. Dobički družb in podjetij rastejo, a se v žepih delavcev praviloma ne poznajo.

Članstvo pričakuje dvig plač. In to dvig, ki se bo poznal. S protestom za minimalno plačo smo že dokazali, da znamo tudi v gospodarstvu stopiti skupaj, in zdaj je treba naše zahteve širiti po družbah in podjetjih, se pogajati in zahtevati. V branži, kjer je okoli 32 tisoč zaposlenih, primanjkuje okoli sedem tisoč delavcev. Nekateri delodajalci v panogi gostinstva in turizma še vedno nočejo doumeti, da so plače poleg neugodnega delovnega časa in težkih pogojev dela temeljni razlog, da primanjkuje gostinskega kadra in da kvalificirani kader odhaja.

Povprečna bruto plača v enajstih mesecih lani je v zasebnem sektorju znašala 1549,51 evra, povprečna plača v gostinstvu in turizmu pa le 1164,88 evra! Absolutno je čas za radikalne sindikalne akcije! Dvig plač oziroma nov plačni model je v gostinstvu in turizmu poleg ureditve delovnega časa nujen, sicer bo pomanjkanje kadra samo še večje.

Kako v dejavnosti poteka socialni dialog?

V nekaterih podjetjih socialni dialog z delodajalci poteka dobro, v drugih imamo velike težave že s samo vzpostavitvijo socialnega dialoga. Predvsem se to odraža tam, kjer imamo le posamezne člane in nimamo organiziranega sindikata podjetja.

Na ravni dejavnosti gostinstva in turizma se z delodajalci trenutno pogajamo za dvig plač. Že v decembru lani smo imeli prvo sejo pogajalske komisije, na kateri je sindikalna stran predstavila svoj predlog, tj. petodstotni dvig vseh plač v dejavnosti ali dvig najnižjih osnovnih plač nosilnim poklicem  od tretjega do šestega tarifnega razreda za sto evrov.

Zanj smo navedli svoje argumente in obrazložitve: turizem je najbolj perspektivna panoga, ki iz leta v leto dosega rekorde; skoraj vsa podjetja v dejavnosti poslujejo z dobički; gostinski delavci so še vedno na repu izplačanih plač v storitvenih dejavnostih; lani so podjetja zaposlila za osem odstotkov več ljudi, medtem ko je masa izplačanih plač bila višja zgolj za tri odstotke; v dejavnosti manjka okoli sedem tisoč zaposlenih, novega kadra za tako nizke plače na trgu dela ni mogoče dobiti. Delodajalcem smo pojasnili tudi, da to, da že sedaj novim zaposlenim ponujajo višje plače,  ni korektno do delavcev, ki so že več let v podjetju, in še povečuje slabo delovno klimo.

Prav tako smo jasno povedali, da imamo sklep svojih organov.  Če ne pride do dogovora za povišanje plač, bomo zaostrili pritiske po podjetjih.

Delamo, da dobimo plačo: kaj je zate dostojno delo?

Dostojno delo je zame tista oblika zaposlitve, ki delavcu ne omogoča le preživetja, ampak dostojno življenje (to je varnost zaposlitve, redno in dostojno plačilo, upoštevanje njegovih pravic na delovnem mestu, socialni dialog). Minimalna plača zagotovo ni dostojno plačilo, saj omogoča le golo preživetje delavca in nič drugega. Ko delavec, ki prejema minimalno plačo, ob koncu meseca poplača vse položnice in stroške, si kaj več ne more privoščiti. Še vedno mora iskati možnosti za dodaten zaslužek, da bi si lahko sploh izboljšal življenje. Med dostojno delo spada tudi zaposlitev za nedoločen čas in polni delovni čas, saj se s to vrsto zaposlitve delavec počuti varnega.

Koliko je v dejavnosti minimalne plače?

V dejavnosti gostinstva in turizma prejema minimalno plačo okoli 1100 delavcev. Vendar je veliko tudi delavcev, ki prejemajo le nekaj evrov nad minimalno plačo. In z uvedbo minimalne plače so se popolnoma porušila razmerja med tarifnimi razredi, na kar sindikat GIT ves čas opozarja.

Delovni čas, privatizacija, deregulacija

Delovni čas je eden večjih problemov zaposlenih v vaši dejavnosti. Povezan je z varnostjo in zdravjem pri delu, usklajevanjem dela in zasebnosti. Kako vidiš ta problem?

V gostinstvu nastajajo zaradi pomanjkanja kadra številne kršitve na področju delovnega časa in počitkov. Konec 19. stoletja so se delavci v Čikagu uprli in zahtevali tri osmice (osem ur dela, osem ur počitka in osem ur za zasebno življenje). Danes se zdi, kot da so bile žrtve zaman, ker smo zelo daleč od teh osmic, saj delavci v gostinstvu in turizmu delajo po 10, 15 in več ur na dan. Nastaja ogromno število presežnih ur, v lanskem letu jih je bilo več kot pol milijona. Veliko delavcev sploh več nima zasebnega življenja. Delajo vse dneve v tednu, praznike, deljeni delovni čas, ponoči. Počitki  naj bi bili namenjeni regeneraciji delavca, je pa vedno več kršitev počitkov. Zaradi pomanjkanja kadra, bolniških odsotnosti, izrednih dogodkov so obstoječi delavci vse bolj na udaru.

Vsi ti problemi in kršitve nastajajo, ker ni dovolj ljudi, pa tudi zaradi slabe organizacije dela vodilnih. Zaposleni so nenehno pod hudim pritiskom, prihaja do izgorelosti, povečanja bolniških staležev, stres je skorajda vsakdanji sopotnik. Kljub opozorilom, ki jih pošiljamo delodajalcem,in prijavam na inšpekcijo za delo se kršitve glede delovnega časa in počitkov nadaljujejo in se bodo tako dolgo, dokler ne bo zaposlenih dovolj delavcev.

Kako je privatizacija vplivala na položaj delavk in delavcev v dejavnosti? Kakšni lastniki so tujci in kakšni domačini?

Vloga države v turizmu je zelo pomembna na več področjih, in sicer na področju načrtovanja razvoja turizma, izobraževanja v turizmu, raziskav v turizmu na področju spodbujanja podjetništva v turističnem gospodarstvu, promocije turizma v tujini itd. Privatizacija ima svoje prednosti in slabosti. Privatizacija državnih podjetij naj bi okrepila gospodarsko učinkovitost in konkurenčnost, predvsem pa izboljšala splošno gospodarsko uspešnost države. Glavni argument za privatizacijo je ta, da zasebna podjetja stremijo k višjim dobičkom, boljši učinkovitosti ter nižjim stroškom.

Za delavca je bistveno vprašanje ohranitev njegovih že obstoječih pravic in varnost njegove zaposlitve. V postopkih privatizacije je pomemben tudi vpliv sodelovanja delavcev pri upravljanju kot tistega instrumenta, s katerim lahko zaposleni aktivno  sodelujejo v teh postopkih.

Imamo dobre in slabe izkušnje, tako tam, kjer so lastniki tujci, kot tam, kjer imamo domače lastnike. V nekaterih podjetjih torej imamo, kljub temu da so lastniki tujci, dobro vzpostavljen socialni dialog in delavci niti niso občutili, da so se lastniki zamenjali. V Termah Maribor so npr. lastniki Rusi: pravkar se pogajamo za novo podjetniško kolektivno pogodbo. Problem nastane tam, kjer novi lastnik ni pripravljen na socialni dialog in kjer še nimamo organiziranega sindikata. Poleg lastnikov je pomemben tudi direktor, ki vodi podjetje, predvsem, kako zna ali hoče določene zadeve predstaviti lastnikom in kako vzpostavi dialog z zaposlenimi.

Nazadnje, v januarju, se je zgodil nov prevzem lastništva v hotelu Diana v Murski Soboti, kjer imamo organiziran sindikat in kjer se s prihodom nove lastnice in direktorice za delavce ni nič spremenilo. Kar je že bilo dogovorjeno med sindikatom in prejšnjim vodstvom, je kot zavezo sprejela tudi nova lastnica. Seveda pa ni v vseh primerih tako. Zgodile so se prodaje in prevzemi, kjer so delavce odpuščali kljub zagotovilom, da se to ne bo zgodilo.

Decembra lani je naš sindikat dal vso podporo zahtevam svojih članov v hotelih Istrabenz, ki so jih naslovili na vse odločevalce v procesu prodaje hotelov Istrabenz Turizem, d. d. Sindikat je zahteval, da se v prodajnem postopku postavijo prave prioritete, predvsem pri zaposlenih in  pri ohranitvi delovnih mest.

Trenutno Sava Turizem prodaja Terme Lendava, prodali naj bi tudi Terme Banovci. Sindikat GIT je 23. januarja naslovil pismo na ministra Počivalška, da naj se odločitev o prodaji sprejme glede na sprejeti dokument Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017−2022 in upošteva, da so Terme Lendava pomembna strateška naložba države.

Je deregulacija poklicev prinesla v dejavnosti degradacijo delavcev?

Deregulacija zmanjša vrednost poklica, ker ga lahko opravlja prav vsak. Vsekakor je to lahko degradacija za tiste, ki imajo npr. izobrazbo za opravljanje določenega poklica. S tem, ko je ministrstvo z zakonom o gostinstvu sprejelo, da za poklic natakarja ali kuharja ni potrebna izobrazba, ga je popolnoma razvrednotilo.

Sindikat je skupaj z delodajalci opozarjal, da vsak pač ne more biti gostinec, da bo s tem padla kakovost ponudbe in opravljanja storitev, da se bo vse manj ljudi odločalo za ta poklic, a žal brezuspešno. In sedaj se soočamo z velikim pomanjkanjem kadra, ki se iz leta v leto povečuje, saj mladi odhajajo, starejši se upokojujejo, tisti, ki bi ta poklic lahko opravljali, pa tega ne želijo, ker poklic ni cenjen in je premalo plačan. Odhajajo tudi zaradi delovnega časa, ker je treba delati vse dneve v tednu. Deregulacija poklicev in prožnost trga dela zagotovo ne moreta pričarati domačnosti,  zaupnosti, pripadnosti podjetju in zaupanja med sodelavci.

Kakšne so pravice iz kolektivne pogodbe dejavnosti?

Lani avgusta nam je uspelo izpogajati in podpisati kolektivno pogodbo dejavnosti za čas veljavnosti štirih let. Še  smo obdržali 0,5 odstotka dodatka na delovno dobo in še druge dodatke (npr. dodatek za silvestrovo v višini 150 odstotkov), jubilejne nagrade, solidarnostne pomoči, 100-odstotno povračilo potnih stroškov na delo in z dela, višina regresa za letni dopust je najmanj tisoč evrov, in še druge pravice.

Prav tako mora delodajalec vsake tri mesece narediti analizo stanja presežnih ur in o tem 0bvestiti sindikat. Če presežek ur presega pet odstotkov povprečne delovne obveznosti zaposlenih, je dolžan predstaviti ukrepe, s katerimi bo izboljšal organizacijo dela. Če presežnih ur delavec ni mogel izkoristiti v prvih šestih mesecih, mu jih delodajalec plača v višini najmanj za 30 odstotkov povečane ustrezne urne postavke od osnovne plače delavca. Če mu teh ur ne izplača, mu jih je dolžan izplačati do izteka referenčnega obdobja v višini ustrezne urne postavke od osnovne plače delavca, povečane za najmanj 45 odstotkov. Če izraba presežnih ur ni bila mogoča v času referenčnega obdobja, je delodajalec delavcu dolžan izplačati opravljene presežne ure v višini urne postavke od osnovne plače delavca, povečane za 50 odstotkov, pri izplačilu prve plače po izteku 12-mesečnega referenčnega obdobja.

Že v lanskem in letošnjem letu je  večina družb gostinstva in turizma  izplačala božičnico ali nagrado iz naslova uspešnosti poslovanja (ali celo oboje). To so storili v družbah: Hit, d. d., Hit Alpinea, Terme Krka, d. o. o., Sava Turizem, d. o. o., Union Hoteli, Postojnska jama, Hoteli Bernardin, Istrabenz Turizem, Hotel Slon, Zdravilišče Rogaška Zdravstvo, Terme Olimia, Adria Ankaran, Terme Čatež, Gorenje Gostinstvo. Seznam pa še ni dokončen.

Vpogled v dejavnost

Koliko je prekarnosti v dejavnosti in na katerih delovnih mestih je najbolj očitna in problematična?

Prekarno delo in delo na črno je v gostinstvu in turizmu zelo razširjeno. Predvsem pri zaposlitvah za določen čas, saj se je tak delavec delodajalcu pripravljen prilagajati mnogo bolj kot drugi, samo da bi dobil podaljšanje pogodbe. Pri zaposlitvah za skrajšan delovni čas pa gre po navadi za ljudi, ki so zaradi okoliščin prisiljeni v omejen obseg dela in jih to dela ranljivejše. Panoge, kot sta gostinstvo in turizem, tak pritisk s pridom izrabljajo. Nemalokrat se zgodi, da delavci, ki so zaposleni za krajši delovni čas, delajo več kot za polni delovni čas, plačani pa so za polovičnega.

Ob minimalni plači delavci marsikje v gostinstvu (bifeji, restavracije, gostilne …) prejmejo na roko še dodatnih par sto evrov ali več. Čeprav delavci vedo, da jim plačilo na roke ne prinaša nobenih koristi, npr. ko so na bolniški, ko se bodo upokojili, to vseeno sprejemajo. Prekarnost se dogaja pravzaprav na več delovnih mestih v gostinstvu in turizmu, najbolj pa je zagotovo izpostavljen poklic natakarja.

Kakšen je odnos do zaposlenih v dejavnosti? Kako z njimi ravnajo delodajalci, kako gosti? Zaznava sindikat tudi mobing, nasilje …?

Zaradi pomanjkanja delavcev nadrejeni zelo pritiskajo na delavce, ki delajo. Zaznavamo mobing, različne vrste pritiskov, tudi poniževanj. Problemi nastajajo tudi med samimi zaposlenimi, obstoječimi in tujci, ki se zaposlijo na novo in dobijo višje plače kot tisti, ki so v podjetju že 10, 20 in več let. Če bodo hotela gostinsko-turistična podjetja dolgoročno dobro poslovati, bodo morala ustvariti dobre delovne razmere, dobro plačilo, dobre odnose med zaposlenimi, spoštovanje zaposlenih, zanimivost dela, možnost razvoja, udeležbo v rezultatih dela itd.

Po podatkih statističnega urada je v letu 2018 pri nas delalo v gostinstvu 4833 delavcev iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije, Makedonije in Kosova in še delavci iz drugih evropskih držav. Na medsebojne odnose med zaposlenimi zagotovo vplivajo tudi kulturne razlike med njimi, velika težava je slovenski jezik. Seveda prihaja do težav tudi med zaposlenimi in gosti. Velik krivec je po moje prav deregulacija poklicev in pokazatelj tega je kakovost opravljanja storitev (nekateri natakarji nas ogovarjajo v tujem jeziku ali polomljeni slovenščini, niso dovolj prijazni, uslužni do gostov ipd.). Zaposleni se v odnosu tako do gostov kot med sodelavci ločijo po tem, da so delavci, ki imajo radi in obvladajo svoj poklic, in delavci, ki so v njegovo opravljanje zaradi takšnih ali drugačnih razlogov primorani.

V sindikatih velja načelo, da smo skupaj močni. Kakšno je včlanjevanje v velikih sistemih in kakšno v majhnih poslovalnicah? Kako gledaš na sodelovanje z drugimi sindikati, morebitno združevanje sindikatov pod okriljem ZSSS?

Težko je biti general, če nimaš za seboj vojske. Uspeh v boju za delavske pravice je zagotovo povezan z močjo sindikata, ta pa z množičnostjo. To vedno znova že dokazujemo pri skupnih sindikalnih aktivnostih. Spomnim se akcij, ko je članstvo dobesedno preplavilo ljubljanske ulice … Vsi v sindikatih se zavedamo, da je potrebno sodelovanje, saj se borimo za iste cilje, za delavke in delavce. Vsekakor bi se majhne poslovalnice morale združevati v večji sistem, saj razdrobljenost šibi moč. Tudi združevanje sindikalnih central bi povečalo našo moč, a so verjetno posredi tudi različni interesi in različni razlogi, zaradi česa ne prihaja do združitev.

Kakšno naj bo delovanje sindikata?

Koliko je zate pomembno informiranje članov in komuniciranje z njimi? Prisegaš na osebni stik?

Kljub vsej elektronski in digitalni komunikaciji, s katero se obveščamo, informiramo, dnevno komuniciramo, še vedno šteje, da je tisti pravi stik prav osebni stik. Elektronsko se povezujemo brezosebno, v pogovoru »v živo« se počutimo bistveno drugače. Zato je osebni stik v  internetni dobi še toliko pomembnejši. Člane informiramo na različne načine, preko spletnih strani, od tega, da smo prisotni na raznih sestankih, zborih delavcev, prek Delavske enotnosti, z obveščanjem po klasični pošti na domače naslove, preko objav informacij na oglasnih deskah v družbah itd.

Predvsem pa je pomembno ljudem dati koristne informacije, konkretne odgovore in ne poplavo nekih informacij. Na srečanjih v živo se vzpostavijo tudi drugačni, bolj pristni odnosi in tega nam v poplavi elektronike že pošteno manjka, saj postajamo vse bolj brezosebni in individualisti. Če pridemo na osebni pogovor, nas človek začuti, in na tak način se hitreje in pristneje vzpostavi vez sodelovanja.

Kako naprej? Kakšna je tvoja vizija sindikata?

Kot prioriteto sem si zastavila predvsem delo na terenu, to pomeni aktivno sodelovanje s sekretarji, ki pokrivajo dejavnosti gostinstva in turizma na terenu in so prva pomoč članom sindikata, obiske vseh družb, kjer imamo organiziran sindikat, ter povečanje števila članstva. Veliko pozornosti bo namenjeno tudi izobraževanju članov GIT, tako v okviru sindikalne akademije ZSSS in na drugih izobraževanjih, ki jih bo organiziral Sindikat gostinstva in turizma ali ZSSS.

Temeljni namen delovanja sindikata ostaja boj za boljši delovni, ekonomski in socialni položaj članov in vseh delavcev v dejavnosti gostinstva in turizma. Med pomembnimi nalogami ostaja tudi varovanje sindikalnih pravic in svoboščin, ki temeljijo na svobodi sindikalnega delovanja, razvijanje solidarnosti in vzajemnosti ter druge naloge, zapisane v programskih usmeritvah SGIT. Pred nami so tudi izzivi na področju socialnega dialoga, predvsem sklepanje podjetniških kolektivnih pogodb, in pogajanj za večje plače.

Zavzemali se bomo tudi za čimprejšnjo spremembo plačnega modela, saj tarifni del kolektivne pogodbe z najnižjimi osnovnimi plačami ni realen. Minimalna plača mora postati najnižja osnovna plača za prvi tarifni razred.

Nujno bo treba določiti, na kakšen način vrednotiti delo, ali glede na delo in poklic in ne več glede na izobrazbo, kamor se potem v isti plačilni razred uvrščajo tako kuhar in receptor kot npr. kdo iz medicinske stroke. Plače se morajo začeti usklajevati z rastjo inflacije in v skladu s produktivnostjo dela v gostinstvu in turizmu.

Še naprej bomo aktivni v sodelovanju z ZSSS in drugimi sindikati dejavnosti, kot tudi v mednarodnem sodelovanju tega sindikata ter s sindikati na področju nekdanje Jugoslavije.

Sodelovali bomo še naprej z ministrstvom za gospodarstvo, predvsem z Direktoratom za turizem, Turistično gostinsko zbornico Slovenije, Združenjem delodajalcev Slovenije – Sekcijo za gostinstvo in turizem, Slovensko turistično organizacijo in drugimi, ki so v povezavi s panogo dejavnosti gostinstva in turizma.

Kakšne izkušnje prinašaš v ta sindikat iz svojega dosedanjega dela?

Prve delovne izkušnje sem si nabrala v Palomi, Sladkogorski tovarni papirja, kjer sem delala deset let kot proizvodna delavka in se ob delu tudi izobraževala, da sem prišla do želene izobrazbe in poklica.

V ZSSS sem že trideset let. Zadnjih dvanajst let sem kot sekretarka opravljala dela in naloge za šest sindikatov dejavnosti v območni organizaciji, med drugim tudi za gostinstvo in turizem. Kot zunanji strokovni sodelavec sindikata Sava Turizem že dobrih šest let pokrivam sindikat šestih destinacij Save. Od lanskega leta pokrivam kot sekretarka tudi članstvo GIT v Prekmurju. Sodelovala sem pri pogajanjih za kolektivno pogodbo gostinstva in turizma, sodelujem pri pogajanjih za višje plače na državni ravni, pogajam se za podjetniške kolektivne pogodbe, sodelovala pa sem tudi v raznih protestnih shodih, organizirala stavke v podjetjih zaradi neizplačanih plač, bila aktivna pri raznih projektih, organizirala in sodelovala tudi pri kulturnih prireditvah itd. Na kratko lahko povem, da se je nabralo veliko izkušenj na različnih področjih in da poslanstvo, ki ga opravljam, delam s srcem in čutom do ljudi.

Mojca Matoz


Še niste član?

Izpolnite pristopno izjavo in postanite del družine.

pisko

Ugodnost

sindikalne pocitnice

Sindikalne počitnice

sindikalne pocitnice

GiT kontakt

Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije
Neratova 4, 2000 Maribor

ID za DDV: 93950420

tel: 031 840 381, 02 2348 323

Imate plačane davke in prispevke?

Sindikalne počitnice

sindikalne pocitnice

Fairhotels Slovenija

fairhotels logo

Izjave

Sindikat GIT je nujna protiutež delodajalcem. K.Leban
Sodoben delavec je dejansko prekarec. G.Vojnović
Ljudje delajo predolgo, delajo preveč, praktično ni več razmejitve med delovnim časom in zasebnim življenjem. L.Jerkič