NOVINARSKA KONFERENCA DELAVSKE KOALICIJE ZA ZBIRANJE PODPISOV ZA VLOŽITEV REFERENDUMSKE POBUDE PROTI KRIVIČNI POKOJNINSKI REFORMI

www.stoppokojninski.si
https://www.facebook.com/profile.php?id=”61576330725261
https://www.instagram.com/STOP_pokojninski/#

Skupina delavskih organizacij, sindikatov,  med njimi tudi SGITS,  ter različnih civilnodružbenih gibanj, združenih v Delavsko koalicijo, je 18. 6. 2025 na Trgu republike v Ljubljani znova sklicala novinarsko konferenco. Na dogodku smo predstavili naslednje korake v prizadevanjih za sprožitev referenduma proti škodljivemu predlogu pokojninske reforme, katerega sprejetje je predvideno še pred začetkom parlamentarnih počitnic.

Po sprejetju zakona ima Delavska koalicija 7 dni časa, da po vsej Sloveniji zbere 2.500 neoverjenih podpisov delavk in delavcev ter upokojenk in upokojencev. Ti podpisi morajo biti v tednu dni predloženi Državnemu zboru, saj so pogoj za vložitev referendumske pobude. Po uspešni vložitvi pobude in potrditvi verodostojnosti zbranih podpisov bodo stekli nadaljnji postopki za izvedbo referenduma. Pričakujemo, da bomo v začetku jeseni pričeli z zbiranjem 40.000 overjenih podpisov, kar je zakonski pogoj za razpis zakonodajnega referenduma.

VISOKE TEMPERATURE NA DELOVNEM MESTU

Inšpektorat RS za delo je 17. junija 2025 objavil opozorilo glede tveganj, ki jih prinašajo visoke temperature ter priporočila delodajalcem za prilagoditev delovnega okolja ekstremnim vremenskim razmeram.

Zaradi prvega letošnjega vročinskega vala se znova odpira vprašanje vpliva temperaturnih razmer na delovne pogoje. Vročina ne vpliva le na počutje zaposlenih, temveč lahko resno ogrozi njihovo varnost in zdravje pri delu.

Zakonske zahteve

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) ter Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih določata, da:

• temperatura na delovnem mestu ne sme presegati 28 °C,
• v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so povezani z vročimi prostori, pa ne sme preseči 20 °C.

Med najbolj ogroženimi so delavci na prostem (gradbeništvo, kmetijstvo, storitve – gostinstvo in kopališča) in v zaprtih prostorih brez prezračevanja (kuhinje, proizvodni obrati, delavnice).

Nasveti inšpektorata za delo, kako lahko delodajalci izboljšajo delovne pogoje:

– Redno preverjanje in vzdrževanje klimatskih naprav ter ogrevalnih sistemov.

– Zagotavljanje primernih delovnih oblačil in zaščitne opreme in sončnih krem za delo v ekstremnih razmerah.

– Organizacija odmorov v klimatiziranih prostorih ali zagotavljanje dodatnega počitka pri visokih temperaturah.

– Izvedba rednih meritev temperature na delovnih mestih in prilagoditev delovnih pogojev glede na ugotovitve.

– Osveščanje zaposlenih o pomembnosti hidracije in prilagoditvi delovnega ritma glede na vremenske razmere.

Zakaj je nadzor temperature tako pomemben?

Ekstremne temperature neposredno vplivajo na zdravje, saj ogrožajo sposobnost telesa za uravnavanje notranje temperature. Poleg tega lahko poslabšajo kronične bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, bolezni dihal, cerebrovaskularne bolezni ter zdravstvena stanja, povezana s sladkorno boleznijo.

Spomnimo tudi na t. i. pravilo »–7 °C«, ki se nanaša na uporabo klimatskih naprav na delovnem mestu. To pomeni, da temperatura zraka v delovnem prostoru ne sme biti več kot sedem stopinj Celzija nižja od zunanje temperature.

Delodajalcem priporočamo, naj v bližini delovnega območja zagotovijo zadostno količino pitne vode. Delavce, ki so bili do dve uri izpostavljeni vročini pri opravljanju zmerno intenzivnih del, naj se spodbuja, da vsakih 15 do 20 minut spijejo kozarec vode. Pri dolgotrajnem potenju pa je treba zagotoviti tudi napitke z ustrezno vsebnostjo elektrolitov, da nadomestijo izgubljene snovi.

Priporočeni ukrepi vključujejo tudi:

• uvedbo prilagodljivega delovnega časa in rotacijo delovnih mest, kjer je to mogoče,
• načrtovanje fizično zahtevnejših nalog v hladnejših delih dneva (zgodaj zjutraj ali pozno zvečer),
• zmanjšanje telesnih naporov pri delu,
• omilitev formalnih pravil oblačenja in prilagoditev uniform razmeram,
• prilagoditev delovnega časa za izogib najvišjim temperaturam in UV-sevanju,
• ter povečanje števila delavcev na posamezno nalogo, da se zmanjša obremenjenost posameznikov.

IZPLAČILO REGRESA ZA LETNI DOPUST DO 01.07. 2025

V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) je delodajalec dolžan izplačati regres za letni dopust delavcem, ki imajo pravico do dopusta. Regres za leto 2025 mora biti izplačan najkasneje do 1. julija 2025. V primeru, da delodajalec ni likviden, se lahko z kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določi podaljšan rok za izplačilo, vendar najpozneje do 1. novembra 2025.

V letu 2025 znaša  najnižji regres za dejavnost gostinstva in turizma (KP GIT) 1.600 evrov, lahko pa je izplačan višji regres.

KAKO JE S PRENOSOM LETNEGA DOPUSTA V PRIMERU ODSOTNOSTI DELAVCA ZARADI BOLEZNI ALI POŠKODBE, PORODNIŠKEGA DOPUSTA ALI DOPUSTA ZA NEGO IN VARSTVO OTROKA?

Če delavec v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka letnega dopusta ni mogel izrabiti, ga lahko izrabi do 31. decembra naslednjega leta (četrti odstavek 162. člena ZDR-1). Glede na to da so primeri nemožnosti izrabe letnega dopusta v referenčnem obdobju ali v obdobju za prenos v praksi različni, je treba vprašanje, ali je imel delavec dejansko možnost izrabiti letni dopust v referenčnem obdobju in obdobju za prenos, presojati glede na okoliščine vsakega posameznega primera posebej.

ODPRTI IN DOSEGLJIVI SMO VAM ZA VAŠA MNENJA, PREDLOGE, VPRAŠANJA. SPREMLJAJTE NAS NA SPLETNI STRANI SGIT IN FB IN POVABITE V SINDIKAT ŠE VAŠE SODELAVKE, SODELAVCE.