Poslanke in poslanci so 20. junija na izredni seji državnega zbora potrdili novelo Zakona o urejanju trga dela, ki med drugim zagotavlja višje pravice iz naslova brezposelnosti, krajši delovni čas za delavce pred upokojitvijo, več začasnega ali občasnega dela upokojencev, uzakonjajo pa se tudi spremembe na področju agencijskega dela in delovanja Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.
Zvišujeta se najvišji in najnižji znesek denarnega nadomestila za brezposelnost, katera sta določena v deležu minimalne plače in se z njo tudi usklajujeta. Denarno nadomestilo za brezposelnost je pravica iz zavarovanja, za katero zaposleni in delodajalci plačujejo premijo. Najnižji znesek denarnega nadomestila za brezposelnost bo po novem znašal 70 odstotkov bruto minimalne plače, najvišji znesek denarnega nadomestila pa od 130 odstotkov do 80 odstotkov bruto minimalne plače, pri čemer bo višina postopoma padala. Spremembe začnejo veljati s 1. januarjem 2026. Zaradi neupravičeno ugodnejše obravnave se ukinja višji znesek denarnega nadomestila za obmejne delavce.
Določa se nova storitev Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ), to je zaposlitvena podpora, katere cilj je povečati verjetnost ohranitve zaposlitve in uspešno vključevanje v delovno okolje. Določajo se tudi nekatere spremembe v zvezi z izvajanjem javnih del, pri tem pa se določa višja izhodiščna plača udeležencev, najnižje plačilo pa je določeno v višini minimalne plače.
Z namenom, da se ZRSZ omogoči lažje izvajanje posredovanja začasnega ali občasnega dela študentom in dijakom, se določa dopolnitev pravne podlage, ki je sicer že določena v Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, v ZUTD in v nekaterih drugih zakonih.
Novela ZUTD prinaša tudi spremembe na področju sodelovanja ZRSZ z delodajalci. ZRSZ bo lahko po novem zavrnil posredovanje delavcev tudi delodajalcem, ki jim je bilo v upravnem postopku izrečeno opozorilo ali zoper katere je bil uveden prekrškovni postopek pri Inšpektoratu Republike Slovenije za delo ali Finančni upravi Republike Slovenije, ter delodajalcem, pri katerih je ZRSZ v okviru nadzora nad izpolnjevanjem sprejetih pogodbenih obveznosti in namensko porabo sredstev APZ izrekel ukrep v skladu z zakonom.
Pri začasnem ali občasnem delu upokojencev se zvišujeta omejitvi glede dovoljenega mesečnega in letnega števila ur takšnega dela, in sicer iz 60 ur na 85 ur na mesec oz. največ trikrat v koledarskem letu z 90 na 125 ur, letna omejitev pa s 720 na 1020 ur, ter zvišanje najvišjega letnega koledarskega dohodka.
Uzakonja se tako imenovani ukrep 80/90/100, kjer gre za možnost opravljanja dela s krajšim delovnim časom delavca pred upokojitvijo. Delavec, ki je starejši od 58 let, se bo lahko z delodajalcem dogovoril – potrebno je soglasje obeh – da dela 80 odstotkov časa, prejema 90 odstotkov plače od katere so plačani vsi davki in prispevki, za namene pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa šteje, da so plačani 100 odstotni prispevki, da vključitev v ukrep ne bi vplivala na osnovo za odmero pokojnine. Določeno je prehodno obdobje glede pogoja starosti: v letu 2026 in 2027 bo ukrep veljal za delavca, ki tega leta dopolni starost 58 let, nato se pogoj starosti vsako leto zviša za 3 mesece, dokler ne bo v letu 2035 dosegel starost 60 let.
Uzakonja se tudi spodbuda za zaposlitev starejših od 59 let, ki so prejemniki denarnega nadomestila za brezposelnost. Starejši brezposelni osebi od 59 let, ki v času upravičenosti do denarnega nadomestila sklene delovno razmerje s polnim delovnim časom pri delodajalcu, ki ni njegov zadnji delodajalec pred nastankom brezposelnosti, in v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ne gre za povezano družbo zadnjega delodajalca, bo ZRSZ do izteka obdobja, za katero mu je bila navedena pravica priznana, vendar največ še 12 mesecev po zaposlitvi, mesečno izplačeval spodbudo za zaposlitev v višini 40 odstotkov od mesečnega neto zneska denarnega nadomestila, priznanega na dan sklenitve pogodbe o zaposlitvi.
Spreminja se pogoj odmere trajanja denarnega nadomestila za starejše zavarovance, ki ponovno uveljavljajo denarno nadomestilo.
Določene so tudi nekatere spremembe na področju zagotavljanja dela delavcev uporabniku oziroma t.i. agencijskega dela. Z namenom učinkovitejšega nadzora se dopolnjuje opredelitev dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku. Zaradi dejstva, da so agencijski delavci posebej ranljiva skupina zaposlenih, ZUTD določa posebne pogoje za opravljanje dejavnosti posredovanja delavcev, kar se z novelo dopolnjuje. Viša se tudi bančna garancija iz 30.000 evrov na 100.000 evrov. Za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabnikom določa dodaten pogoj, in sicer, da mora imeti pravna ali fizična oseba, ki ima sedež v drugi državi članici EU, EGP ali v Švicarski konfederaciji, ustanovljeno podružnico na območju Republike Slovenije.