Eno od vprašanj, ki so jih 6. 11. 2018 v Ljubljani specialistki medicine dela postavili udeleženci posveta ZSSS z naslovom »VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI KEMIČNIMI SNOVMI«, je bilo, ali delo pred računalnikom škoduje vidu. Vedno več njihovih sodelavcev namreč opozarja, da se jim slabša vid zaradi dela pred računalniškim zaslonom. Odgovor strokovnjakinje je bil, da raziskave niso potrdile, da delo pred računalniškim zaslonom škoduje vidu.Da delo z računalniki sicer povzroča vrsto težav, a ne povzroča tudi trajnih okvar vida, pa je potrdila tudi diplomska naloga Maše Logan, ki je leta 2017 zanjo prejela nagrado Avgusta Kuharja za najboljšo diplomsko nalogo diplomiranega inženirja tehniške varnosti (UN). Naslov njene diplome je »Vpliv razvoja računalniških zaslonov na pojav sindroma računalniškega vida«. Maša Legan je ugotovila, da vsakodnevna dolgotrajna uporaba zaslonov zelo pogosto privede do številnih težav z očmi. Z razvojem zaslonov se je njihova kvaliteta izboljšala, s tem pa se je podaljšal čas, ki ga ljudje preživijo pred zaslonom. Ameriško optometrično združenje je opisalo sindrom računalniškega vida. Njegovi najznačilnejši simptomi so suhe oči, zamegljen vid, glavoboli, utrujene in razdražene oči ter bolečine v ramenih in vratu. So največkrat posledica slabe osvetlitve, nepravilne razdalje med očmi in zaslonom, bleščanja ali pa so posledica kombinacije vseh naštetih in drugih vzrokov. Zaradi tega sindroma naj bi trpelo od 50 odstotkov do 90 odstotkov računalniških uporabnikov. Kljub težavam pa sindrom ne vodi v trajne okvare vida. Počitek je najboljši način, da si utrujene oči odpočijejo od stalnega naprezanja.
Kratkovidnost postaja med mlajšimi generacijami res prava epidemija. Mnogi verjamejo, da jo povzroča prav računalniški ekran. Britanska raziskava, objavljena leta 2017, pa kaže na vzrok kratkovidnosti, na katerega pred tem nihče ni pomislil. Zaradi dolgih ur pred računalniškim zaslonom so namreč mladi vedno krajši čas na prostem na sončni svetlobi. Raziskovalci so odkrili močno korelacijo med ostrino vida odraslega posameznika in številom ur, v katerih je bil do svojega 30. leta izpostavljen UVB sončnemu sevanju. Verjetnost, da bodo v srednjih letih kratkovidni, je baje za 25 % nižja pri tistih, ki so bili veliko na prostem in na soncu, predvsem v starosti med 14. in 19. letom. Premajhna izpostavljenost sončni svetlobi naj bi povzročala podaljšano zrklo in s tem kratkovidnost. ... Preberi več
