Na zastavljeno vprašanje odgovarja Andreja TOŠ Zajšek: 64. člen KP GIT v 2. točki urejuje dodatke za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, med njimi dodatek za delo v nedeljo v višini 50% in dodatek za delo na dan državnega praznika oz. po zakonu prostega dne v višini 150%.

Pri predmetni zadevi je potrebno izhajati iz delovnega koledarja delavca ob upoštevanju zakonskih določb o dnevnem in tedenskem počitku.

V primeru, da delavec dela na nedeljo, ki šteje kot njegov delovni dan , mu pripada dodatek za nedeljsko delo!

V kolikor delavec dela na nedeljo in je ta dan istočasno tudi praznik, ki je za večino zaposlenih dela prost dan, pripada, kot to določa KP GIT le en dodatek in to dodatek za delo na dan praznika, v višini 150% za vsako opravljeno uro, od osnovne plačale delavca oziroma urne postavke.

Posebnost omenjene določbe je v tem, da lahko delavci izrabijo iz naslova dela na dan praznika prosti dan, za katerega prejmejo nadomestilo plače v višini kot to določa 7 odstavek 137. člena ZDR-1 . Kolektivna pogodba dejavnosti ne določa časovne omejitve, je pa glede na vsebino pravice to mogoče zagotoviti delavcu v istem ali naslednjem tednu. Torej če delavec ne koristi prostega dne mora ob izplačilu paleče za mesec v katerem je bilo delo opravljeno za vse opravljene ure na dan praznika prejeti dodatek v višini 150% on osnovne plače delavca oziroma ustrezne urne postavke.

Pravice do izrabe prostega dne iz naslova dela na dan praznika ni mogoče obravnavati skupaj z pravico do tedenskega počitka. Kar pomeni, da ima lahko delavec po 7 zaporednih dneh tako pravico do izrabe prostega plačanega (nadomestilo plače) dne zaradi dela na dan praznika in temu dnevi sledi pravica do 24 urnega tedenskega počitka po zakonu.