PKP7 nalaga delodajalcu izplačilo kriznega dodatka k decembrski plači.

Posted on Posted in Novice

Napotki FURS – na kratko: krizni dodatek se izplača za ure rednega dela ali dela od doma ter za ure praznika, če plača ne presega meje 1.881€ bruto. Krizni dodatek znaša 200,00€ oziroma sorazmerni del.

vir: https://www.fu.gov.si/drugo/novice_ter_pogosta_vprasanja_in_odgovori_v_zvezi_z_ukrepi_pkp7_na_davcnem_podrocju/#newsList10832

I.                KRIZNI DODATEK

1.     Kdo je upravičen do kriznega dodatka in kakšna je obdavčitev kriznega dodatka?

Na podlagi 85. člena ZIUPOPDVE morajo zasebni delodajalci ob izplačilu decembrske plače delavcem, ki opravljajo delo v decembru izplačati krizni dodatek v višini 200,00 eur oz, sorazmerni del, če delo ni opravljal cel mesec ali če je zaposlen za krajši delovni čas. Krizni dodatek pripada delavcem katerih zadnja izplačana plača ne presega dvakratnika minimalne plače, kar pomeni da njegova zadnja izplačana bruto plača ne sme biti višja od 1.881,16 eur  (2x 940,58).

Od izplačila kriznega dodatka v višini 200 eur se ne obračunajo in ne plačajo prispevki za socialno varnost niti akontacija dohodnine. Krizni dodatek se tudi ne všteva v letno odmero dohodnine.

2.     V kakšni višini se izplača krizni dodatek?

Upravičeni delodajalci vsakemu zaposlenemu, ki dela v mesecu decembru, in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla 2x minimalne plače (2x 940,58 = 1.881,16 eur), izplačajo ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 eurov, oziroma sorazmerni del. Delavec je upravičen do kriznega dodatka, za dneve ko opravlja delo, pri čemer ni pomembno ali delo opravlja na sedežu delodajalca ali od doma ali druge lokacije. Za dneve, ko je delavec odsoten z dela zaradi začasnega čakanja na delo, izrabe letnega dopusta ali zaradi drugih upravičenih odsotnosti se krizni dodatek ne izplača.

Če zadnja izplačana mesečna plača delavca (oziroma sorazmerni znesek v primeru krajšega delovnega časa) presega dvakratnik minimalne plače, delavec ni upravičen do kriznega dodatka, ki se ne všteva v davčno osnovo. (Primer: če je delavec zaposlen za polovični delovni čas, je upravičen do sorazmernega dela kriznega dodatka, če njegova zadnja izplačana plača ni presegla polovice 2x minimalne plače 940,58 eur). Navedeno ne vpliva na odločitev delodajalca, da takšnemu delavcu izplača dodatek k plači ali nagrado v obliki drugega dohodka iz delovnega razmerja.

Če delavec ne dela cel mesec, je upravičen do sorazmernega dela kriznega dodatka. Delavcu pripada dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal, dodatek pa mu ne pripada za druge oblike odsotnosti z dela.

Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do kriznega dodatka sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

3.     Kako se izračuna sorazmerni znesek kriznega dodatka?

Krizni dodatek v višini 200 eur se izplača, če delavec, ki je zaposlen pri upravičenem delodajalcu za polni delovni čas ves mesec dela in njegova zadnja izplačana plača ne presega zneska 2xMP. Pri izračunu se upoštevajo dnevi po delovnem koledarju delodajalca. Delavec je upravičen do kriznega dodatka, za dneve ko opravlja delo, pri čemer ni pomembno ali delo opravlja na sedežu delodajalca ali od doma ali druge lokacije. Za dneve, ko je delavec odsoten z dela zaradi začasnega čakanja na delo, izrabe letnega dopusta ali zaradi drugih upravičenih odsotnosti se krizni dodatek ne izplača. Delavcu pripada dodatek za prazničen ali drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal.

V decembru je skupno 23 delovnih dni, od tega 1 praznik.

Primer 1: delavec, zaposlen za polni delovni čas v mesecu decembru cel mesec opravlja delo razen na dan 25.12.2020 ko je državni praznik. Pripada mu 200 eur kriznega dodatka.

Če je delavec zaposlen za polovični delovni čas mu v zgoraj opisanem primeru pripada 100 eur kriznega dodatka.

Primer 2: delavec, zaposlen za polni delovni čas v mesecu decembru koristi 3 dni dopusta, 4 dni je na čakanju, ostale dni (15 delovnih dni) razen na državni praznik (1 dan) opravlja delo. Sorazmerni del kriznega dodatka se izračuna:

200/23 = 8,70

8,70 * 16  =139,20 eur (upoštevajo se dnevi, ko je opravljal delo in dan, ko bi sicer opravljal delo, pa je bil državni praznik)

Delavcu pripada 139,20 eur kriznega dodatka.

4.     Kaj vsebuje zadnja izplačana plača?

Upošteva se plača opredeljena v 126. členu Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1 (osnovna plača + dodatek za delovno uspešnost + dodatki + plačilo za poslovno uspešnost, če je tako določeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi). Dodatki k plači so določeni v 127. in 128. členu ZDR-1.

Navedeno velja tako za delavce, ki delajo v Sloveniji, kot tudi za delavce, napotene na delo v tujino.

Kot zadnja izplačana plače se upošteva plača preteklega meseca torej meseca novembra 2020.

5.     Kateri delodajalci izplačajo krizni dodatek, ki ni obdavčen?

Krizni dodatek, od katerega se ne plačajo davki in prispevki, izplačajo delodajalci v zasebnem sektorju. Ukrep se ne uporablja za neposredne in posredne uporabnike proračuna RS in občinskih proračunov ter ter tuja diplomatska predstavništva in konzulate, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organe in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

6.     Kako se poroča na REK obrazcu o izplačilu kriznega dodatka?

Delodajalec ob izplačilu predloži REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1190 – Dohodek, ki se ne všteva v davčno osnovo. Na zbirnem REK obrazcu vpiše podatke o delodajalcu in številu oseb – prejemnikov, na individualnem REK obrazcu pa vpiše podatke o prejemniku dohodka in znesek izplačanega kriznega dodatka vpiše v polje A052, z oznako vrste dohodka 0000.

7.     Kako podjetje pridobi sredstva za izplačan krizni dodatek?

Sredstva za izplačilo kriznega dodatka se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije. Za povračilo izplačanega kriznega dodatka zaposlenim delavcem, delodajalec preko portala eDavki predloži v elektronski obliki izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal krizni dodatek. Izjava bo na voljo predvidoma v drugi polovici januarja, o čemer bo FURS obvestil zavezance prek portala eDavki.

Delodajalec izjavo v elektronski obliki vloži najkasneje do konca februarja 2021. Na podlagi tako prejete izjave bo FURS upravičenim delodajalcem povrnil izplačan krizni dodatek najpozneje do 20. marca 2021.